-
1 feel
[fi:l]past tense, past participle - felt; verb1) (to become aware of (something) by the sense of touch: She felt his hand on her shoulder.) čutiti2) (to find out the shape, size, texture etc of something by touching, usually with the hands: She felt the parcel carefully.) otipati3) (to experience or be aware of (an emotion, sensation etc): He felt a sudden anger.) občutiti4) (to think (oneself) to be: She feels sick; How does she feel about her work?) počutiti se, meniti5) (to believe or consider: She feels that the firm treated her badly.) imeti občutek•- feeler- feeling
- feel as if / as though
- feel like
- feel one's way
- get the feel of* * *I [fi:l]1.transitive verbobčutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti;2.intransitive verbtipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnatito feel quite o.s. again — opomoči sito feel one's way — previdno spraševati, sondiratiII [fi:l]nountip; čut, občutek, otip, okus; tipanje, dotik; razumevanje -
2 strange
[strein‹]1) (not known, seen etc before; unfamiliar or foreign: What would you do if you found a strange man in your house?; Whenever you're in a strange country, you should take the opportunity of learning the language.) tuj2) (unusual, odd or queer: She had a strange look on her face; a strange noise.) čuden•- strangeness
- stranger
- strange to say/tell/relate
- strangely enough* * *[stréindž]1.adjective ( strangely adverb)čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu); neseznanjen (to s.th. s čim), nevešč, nevajen (to s.th. česa); rezerviran, hladen, zadržan, boječ; obsolete inozemskia strange face — tuj, neznan obraza strange remark — čudna, nenavadna opazkastrange to say — presenetljivo, čudno, za čudato be strange to s.th. — ne poznati česa, ne biti vajen česato feel strange — čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)strange that you should not have heard it — čudno, da tega niste slišalithis writing is strange to me — ta pisava mi je nepoznana;2.adverbčudno, nenavadno, svojevrstno -
3 nohow
[nóuhau]adverb dialectal nikakor; nepomembnoto look nohow — slabo izgledati, biti ničemur podobno -
4 all-overish
-
5 colour
1. noun1) (a quality which objects have, and which can be seen, only when light falls on them: What colour is her dress?; Red, blue and yellow are colours.) barva2) (paint(s): That artist uses water-colours.) barva3) ((a) skin-colour varying with race: people of all colours.) barva4) (vividness; interest: There's plenty of colour in his stories.) barvitost2. adjective((of photographs etc) in colour, not black and white: colour film; colour television.) barven3. verb(to put colour on; to paint: They coloured the walls yellow.) barvati- coloured4. noun((sometimes used impolitely) a dark-skinned person especially of Negro origin.) črnec- colouring
- colourless
- colours
- colour-blind
- colour scheme
- off-colour
- colour in
- show oneself in one's true colours
- with flying colours* * *IAmerican color [kʌlə]noun barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz; figuratively pretveza, maska; plural zastava; ton, prizvokcolour bar — rasna segregacija; diskriminacijato change colour — prebledeti, zardetito give colour to s.th. — poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnostito lend colour to s.th. — poživiti kajcolour line — črta, ki strogo deli belce od črncevto see the colour of s.o.'s money — dobiti od koga denarto stick to one's colours — držati se svojih načel, ravnati po svojih načelihto strike ( —ali lower) one's colours — vdati, ukloniti seto take one's colour from s.o. — posnemati kogaunder colour of s.th. — pod krinko česato wear s.o.'s colours — biti privrženec kogato sail under false colours — pretvarjati se, biti licemerecman (woman) of colour — človek, ki ni belecIIAmerican color [kʌlə]1.transitive verbbarvati, slikati; figuratively olepšati, pretiravati;2.intransitive verbbarvo dobiti, zardeti -
6 knocker
noun (a piece of metal etc fixed to a door and used for knocking.) tolkač* * *[nɔkə]nounkdor trka; tolkač, trkaloAmerican colloquially godrnjavec, zabavljač, sitnež; slang up to the knocker — dovršeno, odlično -
7 limp
[limp] I adjective(lacking stiffness or strength; drooping: a limp lettuce; a limp excuse.) ovenel, ohlapenII 1. verb(to walk in an uneven manner (usually because one has hurt one's foot or leg): He twisted his ankle and came limping home.) šepati2. noun(the act of limping: He walks with a limp.) šepanje* * *I [limp]adjective ( limply adverb)mehek, mlahav, ohlapen, uvel; figuratively nemočen, slab, mlačen, brez hrbtenice; mehek (vezava knjige)II [limp]1.nounšepanje (tudi figuratively);2.intransitive verbšepati (tudi figuratively); vleči se (ladja, avion) -
8 queer
[kwiə] 1. adjective1) (odd, strange or unusual: queer behaviour; queer noises in the middle of the night.) čuden2) (sick; unwell: I do feel a bit queer - perhaps I ate too many oysters.) slab3) ((slang) homosexual.) homoseksualen, pedrski2. noun(a homosexual.) peder- queerly- queerness* * *I [kwíə]adjective ( queerly adverb)čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen; colloquially dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel); colloquially bolehen, slab, omotičen; slang pijan, homoseksualen; slang ponarejen; American slang ves mrtev na kaj (for, about)to be in Queer Street — biti v (denarni) stiski, zadolženII [kwíə]nounslang homoseksualec; slang ponarejen denarIII [kwíə]transitive verbslang pokvariti; slang napačno prikazati ( with komu)to queer o.s. — škodovati siBritish English to queer the pitch for s.o. — prekrižati komu račune -
9 not be oneself
(to look or feel ill, anxious etc: I'd better go home - I'm not myself today.) slabo se počutiti -
10 off-colour
adjective (not feeling well: He was a bit off-colour the morning after the party.) slabo se počutiti -
11 out of sorts
1) (slightly unwell: I felt a bit out of sorts after last night's heavy meal.) slabo se počutiti2) (not in good spirits or temper: He's been a little out of sorts since they told him to stay at home.) slabe volje -
12 under the weather
(in poor health: I'm feeling under the weather this week.) slabo se počutiti -
13 anyhow
1) (anyway: Anyhow, even if the problem does arise, it won't affect us.) sicer pa2) (in a careless, untidy way: Books piled anyhow on shelves.) vsevprek* * *I [énihau]adverbnekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slaboII [énihau]conjunctionvendarle, le, kljub temu -
14 fare
[feə]1) (the price of a journey on a train, bus, ship etc: He hadn't enough money for his bus fare.) voznina2) (a paying passenger in a hired vehicle, especially in a taxi: The taxi-driver was asked by the police where her last fare got out.) potnik* * *I [fwə]intransitive verbuspevati; hraniti se, jesti in piti; počutiti se; archaic potovati, peljati se, iticolloquially how fares it? — kako ti (vam) gre?poetically fare thee well — mnogo uspehapoetically to fare forth — kreniti na potII [fʌ/ə]nounprevoznina, voznina; jed, hrana; potnik; ulov (ribiške barke)any more fares? — še kdo brez vozovnice? -
15 fit
I 1. [fit] adjective1) (in good health: I am feeling very fit.) zdrav2) (suitable; correct for a particular purpose or person: a dinner fit for a king.) primeren2. noun(the right size or shape for a particular person, purpose etc: Your dress is a very good fit.) prava mera3. verbpast tense, past participle fitted -)1) (to be the right size or shape (for someone or something): The coat fits (you) very well.) prilegati se2) (to be suitable for: Her speech fitted the occasion.) ustrezati3) (to put (something) in position: You must fit a new lock on the door.) namestiti4) (to supply with; to equip with: She fitted the cupboard with shelves.) opremiti•- fitness- fitter
- fitting 4. noun1) (something, eg a piece of furniture, which is fixed, especially in a house etc: kitchen fittings.) oprema2) (the trying-on of a dress etc and altering to make it fit: I am having a fitting for my wedding-dress tomorrow.) pomerjanje•- fit in- fit out
- see/think fit II [fit] noun1) (a sudden attack of illness, especially epilepsy: She suffers from fits.) napad2) (something which happens as suddenly as this: a fit of laughter/coughing.) izbruh•* * *I [fit]nounnapad, izbruh, krč; kaprica, muhavostcolloquially razpoloženje; colloquially figuratively to give one a fit — presenetiti, razdražiti kogaby fits (and starts) — sunkovito, tu in tamto go into fits — dobiti napad; omedletito give s.o. fit(s) — razkačiti kogato throw a fit — pobesneti, razsrditi seII [fit]nounarchaic del pesmi, kiticaIII [fit]1.transitive verbprilagoditi, uravnati, urediti; opremiti, oskrbeti; (obleko) pomerjati; montirati; oborožiti;2.intransitive verbustrezati, biti pogodu; prilagoditi se; spodobiti se; prilegati seIV [fit]nounprileganje, prilagoditevto be an exact (bad) fit — dobro (slabo) se prilegati; nav. plural instalacijaV [fit]adjective ( fitly adverb)( for) primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben; zdrav; vredenmore than is fit — čezmerno, pretiranoI was fit to — malo je manjkalo, da nisemto think fit to — odločiti se; raje nareditito run to be fit to burst — teči, dokler nam ne zmanjka sapecolloquially I laughed fit to burst — malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha -
16 nothing
1. pronoun(no thing; not anything: There was nothing in the cupboard; I have nothing new to say.) nič2. noun(the number 0; nought: The final score was five - nothing (= 5 - 0).) ničla3. adverb(not at all: He's nothing like his father.) sploh ne- come to nothing
- for nothing
- have nothing to do with
- make nothing of
- mean nothing to
- next to nothing
- nothing but
- nothing doing!
- there is nothing to it
- think nothing of
- to say nothing of* * *I [nʌmiŋ]adverbnič, niti malo, sploh neII [nʌmiŋ]nounnič; figuratively ničevost, malenkost, niče; plural nepomembnosti, prazno govoričenjefor nothing — zaman, zastonjnot for nothing — ne zastonj, ne brez razlogaslang nothing doing — od tega ne bo ničthat's nothing — nič ne de, nič ne pomenithere's nothing in it — ni res, ni važnothere's nothing for it but to — ni alternative, ne preostane nič drugeganothing like leather — vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imašto make nothing of — ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževatito say nothing of — kaj šele, da ne rečemto dance on nothing — biti obešen, visetineck or nothing — na kocki, vse ali ničnothing short of — popolnoma, popolnonothing venture nothing have — kdor nič ne tvega, nič ne dobiall to nothing — popolnoma, v največji meri -
17 shaky
1) (weak or trembling with age, illness etc: a shaky voice; shaky handwriting.) tresoč se2) (unsteady or likely to collapse: a shaky chair.) majav3) ((sometimes with at) not very good, accurate etc: He's a bit shaky at arithmetic; My arithmetic has always been very shaky; I'd be grateful if you would correct my rather shaky spelling.) šibek* * *[šéiki]adjective ( shakily adverb)tresoč se, drgetajoč, drhteč; majav, klecav; šibak, slaboten; pretresen; omahljiv, nesiguren, nezanesljiv; (les) razpokanshaky courage — majav, omahljiv, nezanesljiv poguma shaky firm — nezanesljiva, netrdna firmashaky on one's pins slang netrden, nesiguren na nogahto feel shaky — ne se čutiti trdnega na nogah, slabo (slabotno) se počutiti
См. также в других словарях:
počutíti se — in počútiti se im se nedov. (ȋ ú) 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega 2. imeti, šteti se za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ponedeljkováti — újem nedov. (á ȗ) žarg. 1. neupravičeno izostajati z dela, navadno ob ponedeljkih: v službi ga niso marali, ker je ponedeljkoval 2. slabo se počutiti, biti slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola: nasproti mu je prišel človek,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vôda — e tudi é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne; snov, ki vpija vodo; bistra, čista, kalna, motna voda; mrzla, topla voda; gladina vode; za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múčiti — im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihájati — am nedov. (ȃ) 1. premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu: tiho, nekdo prihaja; videl je prihajati skupino vojakov; po cesti prihajata dve ženski; hitro, tiho prihajati / zaletel se je v avtomobil, ki mu je prihajal… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríba — e ž (í) 1. vodna žival, ki diha s škrgami in se premika s plavutmi: v potoku plavajo ribe; riba se je ujela na trnek; loviti ribe; ploščata, rdečkasta, spolzka riba; gojenje, pogin, predelava rib; jate, vlaki rib; molči, plava kot riba; to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčen — čna o prid., sréčnejši tudi srečnéjši (ẹ ẹ̄) 1. ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja: biti, postati srečen; upala je, da bo z njim srečna; počutiti se srečnega / srečen par; srečna družina / srečen zakon; srečna ljubezen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súho — ega s (ȗ) knjiž. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; kopno: morje in suho; promet po morju in po suhem ∙ ekspr. življenje ga je postavilo na suho kljub prizadevanju, trudu se njegove želje po boljšem, srečnejšem življenju niso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žáltav — a o [u̯t] prid. (á) 1. ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa: žaltava slanina; žaltavo maslo, olje / žaltavi orehi // značilen za maščobo, razkrajajočo se ob predolgem stiku z zrakom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika